Slovo

Pa sem ga zapustila. Tako sem bila navajena nanj, da je že postal del mene. Sinonim za moje ime. A je prišel čas za slovo. Starega je zamenjal novi. Kar čez noč. Ker mi stari ni več ustrezal. Ker so se najine poti ločile. Za vedno? Najverjetneje. Kakor koli - tudi uradno sem se poslovila od svojega...Naslova. :) Občutki? Da sem čisto zares "velika"? Odrasla? Neeeee - vse to je bilo že pred tem. A vseeno se počutim nekako drugače, čisto majčkeno slečeno. Tudi zato, ker sem trenutno brez dokumentov. Je treba počakati na nove.
Še od nečesa sem se pred zelo nedavnim (včeraj, če smo natančni) poslovila. Od barve las. Nič več zlatolaska, ampak brunetka. Kar je bilo še pred nekaj časa precej nepredstavljivo, a stvari se očitno spreminjajo. In kot sem že večkrat omenila, na boljše. Prav zares. Bolj ko se bližam 30-tki, boljše se počutim s svoji koži. Več si upam. Bolj se čutim, zavedam same sebe. Bolj uživam v življenju (in ja, tudi seksu). Očitno je to čas, ko človek doseže vrhunec (prvi, drugi, edini?) svojega življenja. Komaj čakam na novega...:)