Sfižena romantika in 10 minut krajše življenje

Jutrilo se je (pomeni, da se je delalo jutro). Bolj pošteno bi bilo sicer, če napišem kar, da se je danilo, saj je bila ura navsezadnje blizu desete, ko me je telefon dokončno spravil pokonci...A preden me je, sem napol miže razmišljala o tem, kako dolgočasno je moje življenje. V pozitivnem smislu. Če obstaja kaj takega, kot je pozitivno dolgočasje. A ne premetavajo me nobene čustvene turbolence, zdravje mi (na srečo) dobro služi, zadovoljivo (relativno) služim sama, noči mi ne krati otroški jok, biološka ali katera druga ura me ne preganja in življenje me vsak dan pozitivno preseneti. Dolgčas, skratka. :)
In v ta sklop dolgčasa je sodil obet mirne sobote v dvoje. V koncept le-te pa romantično vzdušje v najinem stanovanju, ki ga večkrat pričaram s pomočjo sveč. Pravzaprav je pri nama kot pri kakšni čarovnici (čarovnica being me, of course) - veliko sveč(k) vseh barv, oblik, velikosti (razne velikosti trdnih stvari vedno prav pridejo...:) ) in vonjev. Seveda te sveče tudi "kurim". Tako zakurim danes dve. Zlati. Dodam kapljico eteričnega olja, ker potem prostor taaaaako lepo diši. Vmes pozvoni telefon. Kliče me Bojanova mama iz spodnje etaže, če pridem na kavo. Seveda pridem, saj se nismo videli ves teden (ja, tud to je možno, čeprav živimo v isti hiši).Torej grem. In (pametna jaz) - ne ugasnem svečk. Na kar se spomnim na srečo hitro. Grem gor in - - - Skoraj me kap, ko na oknenski polici zagledam plamene! Dobro, da nisem panično bitje in sem zadevo ekspeditivno pogasila. Odstranila, če smo natančni. Vrgla na balkon, če smo še bolj natančni. In jo pogasila s - skodelico mleka. Zakaj mleka? Ker je bila zadeva najhitreje pri roki. :)
Po skrbnem pregledu žaluzij sem ugotovila, da niso utrpele hujših posledic, razen tega da so bile malo "osmojene" od saj. Sem pa v tem, ko sem prijemala gorečega vraga, polila vosek po parketu. Mojstrsko, saj vem. Tako zelo, da sem potem tega vraga (vosek) s parketa čistila dobro uro. Ker se je podstavek, na katerem so bile sveče, deloma stopil, je bil vosek tudi po vsej okenski polici. Krasno! Prav zares. In mi je vzelo še dodatno uro, da sem sčistila še polico.Tako se je romantika sprevrgla v delovni do/popoldan. K sreči se je za vse - razen moj šibki Herz - vse dobro končalo. Prestrašla sem se sicer precej, zato se je verjetno na moji urici življenja par minutk odštelo. Posledice niso vidne, sem pa sklenila, da bom nekaj dni sveče imela bolj za okras kot za kurjenje...
Seveda mi je tale epizodica malce skrajšala življenje. Metaforično, če že ne dobesedno. In mi ga malce, mičkeno skrajšujejo minuli/prihodnji dnevi. Za mano teden dvojnega turnusa - moje ure + popoldnasko nadomeščanje. Kar pomeni OPB - oddelek podaljšanega bivanja. Varstvo, po domače. In to drugih razredov devetletke. Jupi! Čeprav ni bilo tako hudo, kot sem mislila, da bo. Pač ni lahko preklapljati iz 14, 15-letnih pubertetnikov, ki bi me včasih raje "osvajali", kot poslušali mojo razlago, na 6-letnike, ki imajo neverjetno sposobnost ponavljanja besede "učiteljica". "Uuuuuuučiteljica, on/ona pa nagaja!!!!!!!!!" In to enih 500-krat. Ampak mimo tega sem se imela celo lepo - ker so spontnai, hočejo vse povedati/vedeti, pokazati/dokazati in ker jim še ogromno pomeni, da jih učiteljica pohvali.
Next week? Bo krajši - v sredo športni dan. V petek grem v Postojno. Sama. Gulp! Že vidim, kako bom iskala neki xy dom (katerega ime sem pozabila) in potem pravo cesto nazaj. Čeprav po drugi strani komaj čakam. Da se "opet malo provozam". :)))))))
Treba je dokončati raziskovalno, sklicati šolski parlament, pripraviti temo za diskusijo, organizirati zbiralno akcijo, organizirati in načrtovati proslavo ob 8. februarju (slednjo s kolegico) ter gledališko predstavo v okviru izbirnega predmeta, sestaviti navodila ter kriterije za šolske spise v 8. in 9. razredu ter preverjanja in teste v obeh razredih.
Kje je že v teh načrtih dolgčas?