Pristanek

...v novem letu je bil nadvse prijeten. Prijazen. Pom(e)nljiv. In še kaj na katero drugo črko, razen na P. Recimo drugačen od vseh dosedanjih. Pa zabaven. In majčkeno naporen. Sicer pa bi rekla, da čisto v stilu minulega leta: čista 10ka! Čeprav boljše, da ne pomislim, kaj vse sem počela, da je na koncu vse izpadlo, kot je. V glavnem pa sem ugotovila, da sem - med mojimi mnogimi talenti - odkrila še enega: organiziranje (hišnih) zabav....:)...res smo se imeli dobro in ko smo okoli štirih odjadrali spat, sem šele začutila, da ima nočno norenje svoje strnanske učinke - noge so mi skoraj odpadle. Verjetno tudi zato, ker sem se dva dneva z malima navihancema z lopatami vozila po sosednjem bregu. Apropos navihanca: bilo mi je naravnost svetovno, ko sta se v soboto zjutraj prebudila in se šepetaje v postelji pogovarjala o teti (torej meni, ha ha) in o tem, kako je na obisku....Packa jaz, ampak sem malo vlekla na ušesa in ugotovila, da jima je bilo vsaj toliko všeč kot meni. Samo sebe včasih presenetim: ko sva z Bojanom opremljala stanovanje, barvala ipd., sem sama pri sebi mislila, kako bom živčna, če se bo kdo prišel k nama igrat - da ne bi slučajno česa umazal, zlomil, pokvaril....Neumno, vem. Sploh zato, ker se zdaj, v praksi, to sploh ne dogaja. Uživala sem, ko sta se smejala, se skrivala, lovila; ko smo se metali po snegu, se kepali, sankali in potem vsi zasneženi "oddrsali" na toplo, kjer se je nadaljevala drugačna zabava...:)...Mogoče je to kak secret mesage...:)...
Kakor koli - nič ne bi imela proti še kakšnemu dnevu dopusta in počitka...Prehitro so tile minuli dnevi oddrveli mimo. Komaj čakam na vikend....