Boris A. Novak
Narcis in Eho
(sonet z odmevom)

V zraku slišim čudežno zvenenje venenje
kdo toži z glasom tihim kakor svila vila
si latno kri in krila je užila žila
zakleta v odmeve in lebdenje bdenje

Vseemo; voda je tako brezdanja zdanja
da ulovi lesket vseh zvezd noči oči
le kaj se na gladini zairkri kri
zrcalna slika do neba prostrana rana

Bolj kakor vsaka druga je resnična nična
ta moja koža bela roža snežna nežna
in usta sama sebi neizbežna bežna
in moja večna postelja bo struga truga

Kako le sebe samega ljubiti ubiti
kako brez ljubljenega jaza biti iti

ti

ti

Danes je svetovni dan knjige in znova poteka pod geslom Podarimo knjigo. Ker je preko monitorja ravno ne morem nikomur podariti, raje podarjam sonet Borisa A. Novaka, ki je zame res mojstrsko delo. Barvni dodatki niso del izvirnka, ampak sem sama tako obarvala besede, da je odmev bolj prepoznaven. Če pa koga slučajno zanima, kako zveni pesem interpretirana, lahko klikne na www.svetizbesed.com, kjer bo našel besedilo v berilu za 9. razred OŠ. Mimogrede - na istem naslovu si lahko ogledate, kakšna so današnja berila v primerjavi s tistim, kar smo imeli mi. :)