Zakaj bloganje, part 2
O bloganju oz. o tem, zakaj je mene potegnilo zraven in popolnoma "noter", sem ne tako dolgo nazaj že razmišljala. Moji razlogi in/ali vzroki ostajajo več ali manj enaki - beleženje vtisov, občutij, trenutkov, prask in ranic in odtisov, ki jih na moji koži ter pod njo pušča življenje. Samorefleksija in tipanje po obronkih duše.
Nekaj podobnega več ali manj drži za bloge, ki jih prebiram. Teh je kar nekaj - poleg tistih v linkih na desni. A nobenega ne berem iz praktičnih namenov. Bodisi ob branju uživa besedno-sintaktični hedonist v meni, bodisi se prebujajo brbončice sladokusne opne mojega srca, bodisi pasem oči na sposojenih trenutkih iz tujih življenj, bodisi prepoznavam sebe med vrsticami prav tako tujih življenj. A iz pragmatičnih namenov ne prebiram nobenega. Da bi v njih iskala praktičnih nasvetov, koristnih informacij, filozofskih diskurzov in družbeno-angažirano tematiko. To mi nekam ne potegne. Pravzaprav se mi zdijo blogi o politiki/tehniki/ekonomij/računalništvu in kar je podobnih praktičnih zadev na "zeh" dogločasni. Prav tako tisti, ki so nekam odmaknjeni od avtorja samega. Ki so napisani zelo zadržano, cenzurirano, previdno. Skoraj sterilno, v strahu, da ne bi kdo povedal (ali kdo drug odkril) preveč. Zato so mi najbolj všeč neposredni, duhoviti, necenzurirani, rahlo Odštekani blogi. Mi je pa zanimivo, zakaj nek blog postane bran, obiskan, tako ali drugače dober ali opazen. Sploh če ni njegov avtor(-ica) javno/medijsko znana oseba. Ok, če zanemarimo dejstvo, da so na takih blogih običajno slike vročih mačk (pa ne tistih na 4 nogah). :)
Kakor koli - moj blog ni nastal z namenom, da bi se na veliko bral. Pravzaprav sem ga že kdaj s pritiskom na "delete" hotela obsoditi na smrt. Zlasti ko sem se počutila povsem nemo in nepismeno v internetni babilonski zmešnjavi. A sem si vedno premislila. Tako je ostal in ostaja še naprej - popolnoma nepraktičen, (družbeno) nezanimiv, a hkrati necenzuriran, iskren in - moj. :))
2 komentarja:
... nepraktičen, (družbeno) nezanimiv, a hkrati necenzuriran, iskren... meni so pa taki najbolj všeč :))). So kot dobre knjige - pripovedujejo življenja. Tudi taki radoživo odbiti kot je chewapov so luškani :)). Strokovni blogi so pač strokovni, tam nimam česa iskati :)). Dnevna politika itd - še če si jo komentiram sam, mi je odveč.
Sam sem rabil nekaj časa, da sem čisto posvojil svoj blog. Zdaj ga imam pa kar rad. Kar nekaj postov je že romalo tja gor in razstrupilo moje misli...
BTW, čisto nepraktičnih blogov pa tudi ne bereš - Zviti s tvoje desne strani sem sunil recept za lubenični sorbet, brez in z vodko, odličen v obeh variantah :)))))
ps kot gotovo veš, tudi marsikatero literarno delo ni nastalo zato, da bi se na veliko bralo, pa jih z veseljem prebiramo še dandanes :)))))))
tko da ne preveč mislit na tisti delete :))))))))
:) Bom upoštevala sploh tisti zadnji stavek - navsezadnje je prav luštno včasih pobrskat malo nazaj in bit presenečna nad tem, kar sem kdaj že napisala. :)
Objavite komentar