Večerni utrinek

Noge, viseče v zraku.
Misli, vržene čez ramo bežečega vetra.
Koža, razpeta pod ptičja krila, ki jadrajo nekje daleč, daleč ...

V eni roki knjiga, v drugi koščki ohlajene lubenice.
V ušesih lucidni kriki modrega pava v bližini.
V nosnicah vonj po pokošeni travi, ožgani zemlji in cvetoči vrtnici pod balkonom.
V očeh kapljica nebeške modrine, ki z roso kane name.

Pod kožo tiho brbotanje rubinastega potočka ...
Pod jezikom nabrekle besede Zanj...

V notranjosti sladek odmev spokojnosti v duši.

Mir.

In neslišna zahvala z(Z)anj.

Tako vstopam v noč.