Za goske ni seno....
...ali kaj se zgodi, ko "mamo v nastajanju" zagrabi delodiš?

Kdor me pozna, ve, da ne morem biti dolgo pri miru. In tudi zdaj nisem. Kar naenkrat bi počela 100 in še več stvari. Napadi energije so menda značilni za to obdobje nosečnosti, nesting pač, in vsaj pri meni držijo. No, poleg renoviranja in barvanja stanovanja ter drugih priprav na dojenčka je seveda nujno potrebno še tooooliko stvari pospraviti, počistiti, urediti. Seveda. Samo da s tem mojim trebuhom to ni tako enostavno, kot bi si kdo mislil. Večji del dneva sem se pogumno spopadala z okni, s čiščenjem oken, če smo natančni. In beseda spopad niti ni pretirana, saj je del oken takšnih, da se ne odpirajo. Še dobro, da smo v prvem nadstropju in da je okenska polica dovolj močna, da sem lahko akrobatsko dosegla tudi zunanje strani oken. Sicer ne vem, kaj so si mislili sosedje, ko sem okroglo "defilirala" po zunanji okenski polici, ampak v glavnem mi je uspelo in celo pohvaljena sem bila. Zdaj pa sem samo - utrujena. Očitno drži, da so tisti prej omenjeni navali energije prej zavajajoči kot ne, saj kmalu po tem, ko energija poide, nastopi zelo občutna, v križu zbadajoča utrujenost. In še enkrat več v praksi spoznavam, da vsi tisti dobronamerni nasveti, naj zdaj predvsem počivam, le niso iz trte izviti.

ps: če se komu zdi, da je zadnje dni tudi moj blog nekam plodovit - res je, več časa ima svoje posledice. :)