Ko

Ko nihče ni pozoren,
sezujem korake
previdnih stopinj
in ubogam le še
zapovedi srca...

Ko nihče ne gleda,
s peščenimi solzami
gradim mavzolej
neusahle ljubezni
pod puščavskim svodom
hrepenečega neba...

Ko nihče ne posluša,
- še sam Bog ne -
tiho šepetam
blazno molitev
in prosim za oba...

(A.B.)