Negacije
Neizprosno
hrepenenje z
neznano,
neznosno
lahkoto spodjeda
neznatne
obale mirnega
morja neke
neskončne
ljubezni…
Neslišno
odplavlja
nemilostno
ubite
nevzdržne
misli nanj,
neumorno
vtkane
v mrtvaški prt
nemočnega
upanja...
Kot
nekoč
nekdo
z odrtim,
odprtim,
od ljubezni za ljubezen
izdrtim
srcem
nekoga
neizbežno
pogreša .....
(ps:slikca je z neta)
6 komentarjev:
Zanimiva zgradba te pesmi.Rad berem tvojo poezijo. Še to, imaš isto ime in inicialke kot moja žena LP
nekoč
nekdo
nekoga
neizbežno
pogreša...
(boli, seveda)
ravno sem bral pri Matevžu eno pesem, ki jo je napisalo hrepenenje, se mi zdita na nek način povezani...
lepo bodi,
a.
ne boš verjela, kako dolgo sem vpisopvala ta komentar!
nekajkrat sem bila prekinjena med pisanjem.
kaj naj rečem?
da se me je pesem dotaknila in da je krasna.
bodi lepo, neikka.
Al1ka, na blogroli sem poiskala tvoj blog, mu dodala zvezdic, kolikor sem lahko in trenutno si na 1. mestu...
A takoj, ko ti bo nekdo dal slabo oceno, bo blog drsel po lestvici dol...
lepo bodi.
Sicer z občutno zamudo, a vendar: hvala za oglašanje (in oceno, Neikka :))...Verjetno bi bilo smešno, če napišem, da sem vesela, ko je kakšna moja pesem porojena iz drugačnih čustev, komu všeč. Je pa lepo to prebrati. :)
Lp vsem skupaj,
Alenka
Objavite komentar