Ples

Nalahno, tiho šelestenje
kot prvih sanj tipajoče gomazenje.
Potem opojni mir
kot počitek pred neznanim,
ki te podilo je v večni dir.
Noč se z zvezdami čez nebo razliva
kot prepolna reka sladkega vznesenega nemira;
brez števila hitijo v nevidnem vzorcu izpod neba
drobne filigranske nožice drobcenih snežink -
neumorno in brez takta plešejo v ritmu, ki ga zimska pravljica igra.

A.B.