Thnigs that make you go :))))))))))))))))))

najprej sem hotela napisati nekaj strašno pametnega o tem, kako se vse vrti okoli tega, kaj imamo...kako nas to oddaljuje od tega, kar resnično smo...kar lahko postanemo...kako zaradi stvari postanemo nekdo drug...in kako zaradi stvari in njih lažnega sijaja prodamo svoje sanje za neke druge, navzven bolj bleščeče, a veliko manj prijazne sanje...ampak potem sem odprla mail in našla 20 neprebranih sporočil in naredila tisto, kar piše v naslovu: :))))))))))))))))))......očitno tale tehnični čas le ni tako slab...klik, klik in že si v bližini nekoga, ki ga imaš rad...in ki ima rad tebe...ki se te spomni kar tako; ker si to pač ti...zares so največje darilo (poleg ljubezni) prijatelji....:)

sicer me moja bolezen počasi mineva...kar ima svoje + in - ...plusi so to, da neham neprostovoljno hujšati in se lahko vrnem med ljudi...minusi pa prav to - da se vrnem med ljudi (beri: v službo)...očitno me je začeten entuziazem krepko zapustil, če se mi zdi odohod v službo problem...a se mi zares...ker je preveč situacij, ko se človek počuti v nenehni obrambi in pod stresom....zato posledično začne razmišljati o spremembi službe...čeprav je po drugi strani malce prehitro za to...bomo videli, kam me bo moja trmasta odločenost od(za)peljala...
ker sem torej nekaj dni na bolniški, si lahko privoščim ekstravaganco neomejenega gledanja DVD-jev...trenutno so to Desperate housewives...in poleg zabave je stranski učinek nenadna želja po čiščenju stanovanja...tako sem včeraj (z vročino, lepo prosim) generalno počistila kopalnico...kot Bree...:)))...s tem, da se kakršna koli podobnost med nama tukaj začenja in neha...me pa zanima, koliko takšnih "desperate housewives" je med nami...žensk namreč, ki za navidezno popolno masko še bolj popolne in brezmadežne družinske sreče skrivajo zevajočo praznino odtujenih odnosov....bi se našel kak tak primerek...ob čemer se sprašujem še nekaj: koliko so zares srečni ljudje, ki to kar naprej oznanjajo vsemu ljubemu svetu?...hmmmm...