8. dan (18. 7. 2005)
Last, but not least ali ogledati si je treba vsaj še Louvre

Pa je prišel. Zadnji dan v Parizu. 5 dobrih dni je minilo, kot bi pihnil. Za naslednje obiske je ostal Georges Pompidou, ogled predstave v Moulin Rougeu, vzpon na Montparnase,
Orsayski muzej in (vsaj še) nočna panorama s stolpa in še kaj, kar bova ugotovila, ko bova doma. :) Tako da - ja, Aleks, vsaj še en "naslednjič" je ostal v rokavu. ;)

Če napišem, da je en dan premalo za ogled Louvra, povem s tem vse. Ne samo, da te prevzame velikost stavbe, prevzame te tudi bogastvo kultur, ki so zbrane na enem mestu. Zbirke raznih slikarskih in kiparskih šol, egipčanska zbirka, islamska zbirka, ostanki kretske in minojske kulture, zbirka kronskih draguljev... Človek ne ve, česa bi se lotil najprej. Seveda je bil največji obisk v dvorani z Mono Liso (zaradi gneče nisva mogla narediti niti ene dobre fotke). In še enkrat na tem najinem pohajkovanju sem bila presenečena - spet nad velikostjo zadeve. Le da tokrat v smeri manjše velikosti. Ne vem, zakaj se mi je zdelo, da mora biti Mona Lisa neka velika slika. Mogoče zaradi številnih teorij, povezanih z njenim pomenom, nastankom in "skrivnim pomenom" (Da Vincijeva šifra in te zadeve). Kakor koli - slika seveda ni neko veliko platno; pravzaprav mi med številnimi res krasnimi platni
nepredstavljivih dimenzij niti ni bila preveč všeč. Lepa slika sicer, a nič posebnega. Gotovo blasfemična izjava za kakšnega poznavalca likovne umetnosti, but who cares - meni pač ni bila taku "vau!" kot katera druga v Louvru.

Louvre me je popolnoma prevzel. Ne samo zato, ker sem ugotovila, da lahko od preobilice lepote in umetnosti dobesedno bolijo noge (človek ves dan hodi po muzeju in le-temu še zdaleč ni konca!), niti ne samo zaradi podzemne postaje pod Louvrom, ki je urejena v več etažah, polna trgovin, uličnih (podzemnih, pravzaprav) umetnikov in lokalov; tudi ne zaradi dobesedno reke ljudi, ki se pri številnih vhodih zlivajo v stavbo, ki jih čudežno pogoltne v številne vrtince, tako da se gneča izgubi v labirint barv in kompozicij. Zanimivi so mi bili številni Američani, ki so bili nad Louvrom čisto paf; pri skoraj vsaki sliki so se ustavljali, glasno komentirali (kompozicija, slikarska šola, vplivi in bla bla) - če bi imel človek vročo željo, bi se prišlepal h kakšni taki skupini in se dodatno izobrazil (naj izpišem, da midva tega interesa neakako nisva imela?:))). Spet je bilo ogromno Kitajcev in Japoncev - teh je bilo nasplošno največ, kjer koli sva bila. Vsej monumentalnosti, dih jemajoči lepoti, prostranosti, inspirativnosti (precej je bilo takih in drugačnih umetnikov, ki so s skicirko v roki lovili navdih) Louvra, sva po kakih 9 urah ogledov obupala in pristala v enem od lokalčkov na podzemni. Razen prijetnih vibracij ustavljajočih vlakov bi človek zlahka pozabil, da sedi pravzaprav pod zemljo.
Ob izhodu sva si seveda ogledala še zloglasne piramide - meni osebno so všeč. Sicer ne na prvi dotik, ampak tako počasi, tipaje: dlje ko sem jih gledala, bolj se mi je zdelo, da vendarle pašejo tja. :)

Za konec zadnjega dne sva si privoščila naslajanje na Rue de Rivoli. Naslajanje zato, ker so cene tam zasoljene in čakajo na to, da bova "velika in bogata". Vzdolž elitne ulice sva občudovala hotele, trgovine, izložbe in - spominke. Kič, ja, ampak nekaj sva ga vseeno pritovorila nazaj. Saj vendar ne moreva iz Pariza brez Eiflovega stolpa, a ne? :))

Pariz naju je za zadnjo noč počastil s krasno poletno nočjo, ki sva jo zaključila s premljevanjem tega, kar sva videla in kar sva izpustila. Poleg "velikih" znamenitosti sva si ogledala še kup "manjših" (kako prevzetno je označiti nekaj za veliko/majhno!). Recimo Bastille, Place de le Concorde, trg Republique, Opero, Borzo (krasna stavba, čeprav ni znamenitost) .... Za Pariz si je treba vzeti čas (izkazalo se je, da je celo 5 dni premalo) in ga vsekakor obiskati na lastno pest, brez asistence turističnih agencij.




Za konec:
'We'll always have Paris' isn't just a Humphrey Bogart line. In Pariz, premični praznik se bere drugače, ko ga enkrat ovohaš vsaj od daleč (Pariz seveda, ne Heminqwaya). :))