Poročeni ali en malo daljši zapis
Oziroma kaj pomeni....

....če se novopečena žena v poznih jutranjih urah vrača domov v moževih spodnjicah in spodnji majici, v samostoječih poročnih nogavicah, hlačah moževe priče, ogrnjena v relativno toplo spomladansko jakno in obuta v poročne čevlje....? :)

Lahko ima nenadno veselje do čudnih in popolnoma nemogočih kombinacij oblačil, lahko je tako alkoholno omamljena, da ji je čisto vseeno ali pa je imela tako raztreseno pričo, da je le-ta doma pozabila vsa oblačila za preobleči. In čeprav sta prvi dve možnosti bolj eksotični, je pri meni držala tretja: moja sestra/priča je od sile (beri:nervoze) doma pozabila čisto vse (razen jakne), kar sem si pripravila za preobleči. In potem smo improvizirali, ker bi v poročni obleki sredi nedeljskega dopoldneva izgledala še bolj čudno, kot sem v prevelikih hlačah na salonarjih. :)


Poroka? Na kratko: lepše, kot sem si predstavljala. S hvaležnostjo, da je tudi vreme več kot odlično odigralo svojo vlogo. :)

In na dolgo?

O tem, kako sem od "poroka, ne hvala" prišla do "poroka, vsaj mala" sem že pisala. Ob prvi zaroki sem razmišljala o manjši poroki, ker tudi s takratnim fantom nisva "pridelala" številčnega sorodstva. No, zdaj smo pristali pri 130 ljudeh, končno število je bilo 120. Zelo, zelo sem bila vesela, da so prišli vsi moji povabljenci, vsi sorodniki in prijatelji, ki sem si jih v tem dnevu želela ob sebi. In težko bi verjela, da je lahko na tako veliki poroki vzdušje prijetno, sproščeno, zabavno in kljub številčnosti intimno. Pa je bilo. :) Zato lahko (tako) poroko samo priporočam. Edino pravilo in nasvet, ki ga lahko dam po izpeljavi dogodka, je, da si je potrebno vzeti dovolj časa. Umirjenost in razkošje časa se vsekakor najbolj obrestujeta. Drug nasvet, ki je vsaj malo povezan s predispozicijami neveste (potencialno tudi zelo dobrih prijateljic/prič) je lastnoročna izdelava posameznih poročnih dodatkov. Lahko se pohvalim (in tudi se uradno hvalim :)), da sem sama naredila vse kotiljone, konfete, oblikovala vabila, okrasila prostor (razen svežega cvetja), poskrbela za okrasitev avtov (ki pa so jo res nameščali drugi)....Odveč je poudariti, da sem ob vsem tem zelo uživala.

Organizacija se je začela več kot pol leta prej, z angažiranjem ansambla. Tole bo reklama, a si jo zaslužijo. Igrali so nama Štajerski baroni, ki jih lahko samo najtopleje in z odličnimi referencami priporočam. Nekje 4 mesece prej sva rezervirala lokacijo; civilni obred na gradu Rače, ki ga prav tako lahko samo priporočam - lokacija nudi lahko dostopna parkirna mesta za svate, dvorana je lepa, prijetna, baročno okrašena, osebje prijazno, matičar - gospod župan - pa je bil nadvse prijetno presenečenje s svojim toplim, življenjskim in tudi zabavnim nagovorom. In - nisem se zmotila! Koncentracija je obrodila sadove in podpisala sem se s pravim priimkom. :)

Cerkev je bila drugo odkritje poroke - bila je sicer slivniška, ne prvenstveno izbrana, a prav takšna, kot so mi všeč - stara, mogočna, rahlo na hribu....Ob poročni koračnici, ko me je sestra spremila pred oltar, priznam, da sem nekje zelo globoko v srcu pogoltnila cmok ganjenosti, nežnosti in neke neotipljive melanholije ... Drugo (ali katero že po vrsti) odkritje poroke je bila obljuba zakona. Čeprav sem prejela »standardne« cerkvene zakramente, nisem vedela, da se dejansko poročita mož in žena; žena poroči moža in obratno; duhovnik je le priča in posrednik. Zaobljubo se seveda moraš naučiti na pamet. Kar načeloma ni težko, saj je kratka in enostavna. A ko ima človek tremo, je velika verjetnost, da kaj (vse?) pozabi. Zato duhovnik mladoporočencema ponudi napisano zaobljubo, ki jo je potrebno samo prebrati. »Samo« zato, ker sem odložila očala, leč pa si v soboto nisem uspela »namontirati«. Še sreča, da sem v tistem odstotku ljudi, ki se v sili spomnijo vsega, in ne obratno.

Gostišče sva rezervirala približno istočasno kot grad in cerkev in tudi tega lahko samo pohvalim, saj je bila hrana zelo okusna, sveža in dobra, postrežba vrhunska, sam ambient pa primeren tako za ples kot za norenje otrok zadaj na vrtu, kjer so se z največjim veseljem skrivali pred starši.

Bodočim nevestam absolutno in popolnoma priporočam nakup poročne obleke ter obenem odsvetujem izposojo pri najbolj znanem mariborskem poročnem salonu. Vzrokov za to je več: od oderuških cen do strankam neprijaznega poslovanja v primeru, da se le-ta kakor koli premisli glede obleke. Tako sem via http://www.vponsale.com/ naročila svojo »the« obleko, jo dobila v predvidenem roku, brez poštnine, narejeno po meri. In ne, še kar nekaj časa je ne bom prodala. :))

Zadnjo noč sem "prespala" doma. "Prespala" zato, ker sem šla spat ob 22.30 namesto ob predvidenih 21.00, prvič sem se prebudila okrog enih, potem pa nisem več štela do šestih, ko me je dokončno dvignila budilka. Ob 6.30 sem že sedela pri frizerki, točno ob 9.00 pa na stolu pri kozmetičarki, ki me je res lepo naličila. Kako je potem vse minilo do 11.30, ko so prišli svatje, muzikantje, fotograf, kamerman in seveda b.m., ne vem najbolje, ker sem bila rahlo nervozna. A le dokler ni prišel b.m.; potem sem bila praktično povsem umirjena in sem celo uspela pojesti en cel kanape! :))

Povzetek: bilo je lepo. Lepše, kot sem si kadar koli predstavljala. Nisem jokala. Skoraj nič, no. :)Komaj opazno, tu in tam, recimo ob govoru prič :) Je pa zato mama toliko bolj. :) Veliko sem plesala. Uživala sem v soncu in družbi in vsakem trenutku posebej. Bila neskončno in onkraj besed presenečena nad darili, ki so bila več kot velikodušna. In nad čestitkami vseh oblik, ki so bile ganljive in ob katerih sem porabila (skoraj) ves solzni kredit. Skoraj zato, ker sem enako solzno in razneženo razpoložena še zdaj, ko berem vse lepe želje, misli; nekatere izposojene, nekatere čisto izvirne in osebne… Ob vsem tem (čisto po moje, vem) razmišljam, kaj (in kdaj) lahko pride v življenju tako nepremostljivega, da ljudje nekega dne enostavno pozabijo ves zanos in pomen tega dogodka, vržejo puško v koruzo in odidejo….. Upam, da tega ne bom nikoli (več) izkusila…..

Končali smo okrog pol štirih zjutraj. Bila sem na smrt utrujena, zato mi je ta ura nadvse ustrezala. Po hitrem pospravljanju peciva in preostale ostale hrane sva z možem dobesedno obležala v postelji, utrujena, srečna, polna vtisov, ki se počasi sestavljajo v celoto.....

Hvala, Angeli, da je bilo tako, kot je bilo. :)