Rituali

Od nekdaj sem izrazit človek ritualov. Takih za vsak dan, za posamezni del dneva, celo, in takih za posebne dni. Zlasti slednjih se posebej veselim in jim tudi namenim veliko pozornosti. Recimo ob božiču. Zame se rituali povezani z božičem začnejo precej hitro. Z izdelavo adventnega venčka oz. več venčkov, ki jih potem razdelim med družinske člane. Ta ritual spremlja obvezna nabava potrebščin in umetniško izživljanje ob primerni glasbi. Včasih sicer nisem delala venčkov, ampak se spominjam, kako smo s sestro in z očetom (ko sem bila še majhna) hodili hitro v začetku decembra po Pohorju, po zasneženem gozdu, v zimskem mrazu in iskali primerno božično drevesce (v gozdu kmeta, ki je to dovolil, da ne bo pomote). Kmalu po tem sledi nabava božičnih darilc. Letos sem imela s tem sicer nekaj težav, ker se mi ni najbolj sanjalo, kaj podariti komu v "novi" družini in sem zato prekršila enega svojih imperativov - da nikoli ne kupujem daril v zadnjem hipu. No, letos sem jih. V predzadnjem, sicer, ampak tokrat res zadnjič. Darila potem lastnoročno in z užitkom zavijem. Ni lepšega, kot so lično zavita darilca pod smrečico. Apropos smrečica - letos sem prekršila še enega svojih načel in sem drevesce okrasila prej. Toliko o načelnosti. :) Ampak v sivini letošnji brezsončnih, meglenih, mrkih decembrskih dni se mi je ideja o malo hitrejši okrasitvi stanovanja zdela sila pametna rešitev za dvig razpoloženja. Ki je tudi pomagala. :)
Še eden meni ljubih decembrskih ritualov je pisanje (in običajno tudi izdelava) voščilnic. Sploh za slednje si vzamem čas, veeeeliko časa, in posamezna voščila čim bolj personaliziram. Tega sem se uspela držati tudi letos. Tako da je moj bodoči nekajkrat prišel v kabinet preverit, da me niso slučajno ugrabili marsovci ali me ni neslišno izsrkala kakšna neznana sila. :)
Prav tako zame ni decembra brez domačih keksov. In sem pekla. Veliko. Raznoliko. Dišeče, tako da je stanovanje kar nekaj dni dišalo po cimetu, klinčkih, čokoladi.
Letos sem se tudi znova lotila priprave božčne večerje. Naredim malo skomin? Česnova kremna juha s profiteroli. Njoki v smetanovi gobovi omaki. Telečji file z mladim korenčkom in kuskusom. Rižota s tuninim filejem. Motovilec z mocarelo in balzamičnim kisom. Pisana solata iz stročnic. Za posladek kocke Rigo Jancsi. Zveni dobro? :) Lahko se pohvalim, da je tudi bilo, posebej pa sem bila vesela, da sem razbremenila mamo, ki bi se sicer trudila s kuhanjem za 6 oseb.

Eden več ali manj stalnih ritualov pa so sveče. Prižiganje sveč. Ena meni najljubših oblik ustvarjanja intimnosti ter mehkega, prijetnega vzdušja. In ne, ni me ne izučilo ne minilo, da tega ne bi več počela, čeprav sem na prejšnjem naslovu že imela bližnje srečanje s pozabljeno gorečo svečo. Tako je zdaj stanovanje polno sveč, ki jih v večernem mraku z največjim veseljem prižigam in se prepuščam nežnosti njihove svetlobe...