Plimovanje
V oseki dneva
neslišno izgineva
pogoltni hrup ljudi
in sram luči
počasi izgineva
v toplem zavihku noči...
Dišiš po plimi
v biserni sredini
drobne školjke,
ko na obale mojih bokov
z globokim šumom temnih stokov
bočiš se v spirale vlažnih lokov.
Z gosto slastjo belega morja,
z napeto strastjo rdečega obzorja
razpira zlata se skorja
sladko skodrane kože,
ko valovi v ritmu vesolja.
Le nebo bedi nad nama,
ko v mehki tišini
usnulega oceana
vse bolj in bolj tesno
sva sama ...
(A.B.)
3 komentarji:
še eden, ki je vesel, da si nazaj (namreč jz ;).
in zaključek pesmi (zadnji dve vrstici) mi je ful ful všeč. boleče, resnično.
lepo se imej,
a.
Hvala. :) Zaključek pesmi je bil mišljen sicer drugače - tesna dvojina, ki ne dopušča ničesar v svojo sredino, lahko pa se razume tudi drugače. Kar mi je všeč.
Lp in vse dobro.
Alenka
Spevna, zelo spevna, skladna, harmonična izpoved z dodelanim ritmom, ne le rimo.
Dobro ti gre, Alenka!
fajn bodi(ta) v objemih dvojine.
n
Objavite komentar