Povezovanje pik... ...

ali po dooooooolgem času sem spet tukaj. Če me je slučajno kdo pogrešal. :))

In vmes? Nisem evakuirala na Mars (čeprav priznam, da me je mikalo). Nisem zadela na loteriji in zaživela nesramno razsipnega življenja (čeprav ne bi bilo slabo). Tudi nisem odšla odkrivat posmrtnih razsežnosti našega bivanja (čeprav ni veliko manjkalo). In tudi meni ljubemu zapravljanju prostega časa - branju in pisanju (blogov) - se nisem izneverila.

Vmes ... Vmes se je pisala, brisala in dokončno izpisala zgodba vseh zgodb. Zgodba o ljubezni, približevanju, oddaljevanju, odhajanju, razhajanju in dokončnem slovesu. Ki je hkrati zgodba o novem začetku. Vsak sleherni hip minulega življenja je zdrknil na svoje mesto v mozaiku mojega časa in me izdolbel v novo osebo. Še zmeraj - in bolj kot kadar koli prej - verjamem, da je vse del nedoumljivega vzorca življenja, ki ga vsakdo izmed nas po svoje bogati in po svoje razbira. In bolj kot kadar koli prej verjamem v edino religijo, ki brez oltarjev in malikov daje smisel našemu življenju. Ljubezen. :))

Nezadržno kot jutro se prevesi v dan,
kot veter, ki tesno oblak objame,
kot romar, ki neomajno je prerokbi vdan,
srca se polasti ljubezen, kadar nas prevzame.

In ko v sipkem teku ur in let
votlijo nas skrbi in plaši obet osame,
ko nam čas vrisuje vedno globljo sled,
njen topli je dotik edini, ki pezo bolečin odvzame.
(A.B.)