Skoraj

V igri
ugašajoče luči
razpostavljam predse
šopek tvojih
zapuščenih stvari.
Kot osuli cvetovi
nemo venijo v
spominsko razkošje
dosanjanih dni.

V zibelko v sebi
polagam
objeme, dotike, poljube...
Za uspavanko hrepenenju
ponavljam
poglede, smehljaje, obljube...

Besede
brišem,
kot da jih ni bilo
in jih ni.
Begoten "zbogom" ,
navržen med vrati.
"Oprosti" kot največ,
kar zmogel si dati.
Že čisto pri molku
me "skoraj" spreleti.
Skoraj usoden.
Skoraj resničen.
Ta(k), ki rani
do krvi.

(A.B.)

klik