Izpraskana

... se počutim danes. Kot bi nekdo tam zunaj z nevidno roko posegel vame in iz mene s kirurško natančnostjo izpraskal zadnji atom moči. Počutim se čisto in popolnoma brez energije. Živci mi z zadnjimi prosojnimi končiči visijo nekje na robu zavesti in se brzdajo, da ne popustijo. Utrujena sem. Nemotivirana za službo, ki je z zaključkom tega leta negotova. Naveličana vlivati pozitivizem vsem okoli sebe in ostati brez njega sama zase. Jezna in besna sama nase, ker sem še vedno butasto-servilni altruistični kurčevi idiot, ki skuša vsem ustreči in zato pozabi nase. Jezna in besna, ker čas svojega živjenja podarjam, naravnost darujem, drugim, da ga zmanjka zase. Jezna, ker se sama raje čemu odpovem, samo da ustrežem mami/nečaku/tašči/fantu/kolegici &bog ve komu, ki rabi kaj od mene ....