Intermezzo
Za menoj je prva polovica. Nosečnosti, namreč. Ne vem, sicer, kdaj in kam so minili tile meseci , ampak minulo nedeljo sem zjutraj naenkrat začutila nekaj prijetno prhutajočega v trebuhu in ugotovila, da so to prvi gibi najinega otročička. Od takrat se že pridno oglaša z brcanjem, ki mu/ji je najbolj v veselje zvečer. Še vedno pa detece drži z mamo - mama bi se namreč najraje pustila presenetiti, ali nas bo novembra razveselila hčerka ali sin, ati pa navija, da bi vedeli prej. No, zanekrat razen tega, da je zeeeelo poskočen(-a), ni na ultrazvoku pokazal(-a) nič konkretnejšega. Kar na mojo zabavo še vedno dopušča možnosti različnih interpretacij, kaj pričakujem. Prav neverjetno, kakšne teorije in napovedi imajo ljudje, kaj naj bi pričakovala. :) Po enih zagotovo sina, ker imam tako obliko trebuha, po drugih zagotovo hčerko, s podobnim argumentom, le malo drugačno utemeljitvijo. Sem že razmišljala, da si bom zapisala napovedi, samo zato, da bom lahko potem pametna, kako se je kdo motil. :)
Sicer je dosedanji potek nosečnosti resnično vzorčni primerek nekompliciranega pričakovanja in najsi zveni še tako obrabljeno, se vsak dan zahvalim, da je tako. Naravnost uživam v tem obdobju in še pred časom ne bi niti slučajno verjela, da je lahko nosečnost tako - lepa. Prijetna, neobremenjujoča in sproščena.Slabosti so minile (pa še te so bile v zelo mili obliki), hormoni ne divjajo, posebnih želja/potreb po hrani nimam (doslej je bilanca 2 dodatna kilograma, kar me več kot veseli), spim kot polh - skratka, vse res vzorno. Včasih me prešine občutek, da je vse skupaj tako neresnično; da se bom naenkrat prebudila in bom (še vedno/že spet) nekje drugje. Ko gledam potek svojega življenja od lanskega januarja, kar ne morem verjeti, koliko vsega se je od takrat zgodilo. Poročena sem. Gospa. Noseča. Halo?? Jaz?????? Ampak, ja. Vse to sem jaz. In trenutno sem prav tukaj, kjer sem, srečna. Z res minimalnimi prebliski panike, da ne bom kos novi situaciji, da bo kaj narobe, da ne bomo še xy-let dobili papirjev za gradnjo, da ...Ne vem, kaj. Mogoče so tisti prej omenjeni neproblematični hormoni vendar malo manj neškodljivi. :)
2 komentarja:
Draga Alenka,
ja, nekje na polovici nocescnosti se zacutijo nezne brce, sunki otroka in potem vse vec in vec in vcasih ze zdi, da bo otrok kar usel iz telesa.
lepo, da je vse tako bp, neproblematicno, jaz sem prvih 6 mesecev izgubila skoraj 10 kg, pri prvi nosecnosti, tako mocno sem bruhala, do zadnjega dneva nosecnosti. Pri drugi manj, a slabosti niso minile do poroda.
In vendar je bil to nasrecnejsi cas mojega pricakovanja.
Prijetno poletje in kar najlepse pricakovanje, mlada gospa.
Draga Neikka,
zdaj so brce res še večinoma bolj nežne, a na trenutke niti najmanj prizanesljive. :)
Hujšanje in slabosti vseskozi gotovo niso bile prijetne niti zdrave, verjamem pa, da je to za marsikatero žensko (tudi mene) kljub vsemu manj prijetnemu eno najlepših obdobij v življenju.
Hvala za lepe želje. Nazaj pošiljam prav takšne in poletni objem,
Alenka
Objavite komentar