Zamudnica...

...sem zadnje dni, ko mi čas vse prehitro mineva. Beži. Odteka in se ne zmeni za moje čisto tihe in drobcene želje, da bi malce upočasnil svoj tek. Če kaj, potem vedno globlje dojemam, kaj pomeni tisti Goethejev vzklik "Trenutek, postoj!"... Nekatere trenutke bi sebično zamrznila in pospravila v najlepšo žametno škatlo, kar jih je, in se vanje odela, ko zaboli življenje. Kar ne morem verjeti npr., da je "moj" mali (khm - to je nekoč bil) nečak star že 11 let. Halo?! Kdaj natančno sem zaspala in prespala vmesni čas, odkar me je pomotoma klical mama, do zdaj, ko mi že razlaga, katera punca mu je všeč? .... Prehitro, prehitro....

Kakor koli - ta teden sem nameravala obarvati blog glasbeno. S tistimi pesmimi, ki so najine, vsaka po svoje del najine zgodbe. In iz zgoraj omenjenega razloga neubogljivega tempomata začenjam teden danes, v sredo. S pesmijo, ki naju je prva zbližala. Takrat s P.-im drobnim p.s. v prvem pismu: "tudi meni je všeč N. Bedingfield..."

Dodano je, kar odmeva po svoje (torej po moje) ob posamezni pesmi - ne gre za prevode, zgolj utrinke, asociacije, navdih in občutja ter tiste verze/misli/besede, zaradi katerih so nama te pesmi blizu in zaradi katerih sva blizu drug drugemu....


http://www.youtube.com/watch?v=BEzbkGj7EaQ

Brez naključnosti
sorodne duše
najdejo pot
k nerazrdužljivosti....
(A.B.)