Kako iz gospodične zraste gospa

Nekoč nam je neka zelo modra in zabavna profesorica na fakulteti razlagala, kaj so kriteriji, da bomo iz gospodičen postale gospe. Med drugim tako, da bomo diplomirale in dopolnile 26 (28?) let. To dvoje smo daaaavno (no, ne tako davno, le zdi se tako) dosegli, čeprav eno brez posebenga truda. Obstaja seveda še en način. Ki potrebuje višje kvalifikacije od diplome in ki ni tako samoumeven, kot je minevanje let. Jep, to je uradni status gospe te-in-te. In recimo, da sem v procesu pridobivanja tega naziva in torej počasi svojih blogov ne bom več podpisovala z A.B. :) Ampak - gremo lepo po vrsti.
Ko sem po uradnem pristanku na svoji takrat sila koščeni - in še bolj obupani, lahko dodam - samski zadnji plati končno sprejela tudi dejstvo, da bom pač "uboga-uboga-od vseh pozabljena-od nikogar več ljubljena stara teta-živeča s 5 mačkami-in čisto sama-samcata-dočakala-konec-svojih-dni", sem se bolj iz objestnega obupa kot česa drugega prijavila na nek spoznavni portal. Čeprav doma sploh nisem imela dostopa do neta. :) Pač - da bi minil čas, da bi se kaj "dogajalo" in seveda, jasno, čisto na koncu in skrajno "nepomembno", da bi mogoče koga spoznala. Kar je izgledalo tako, da sem vsakič, ko sem odpirala maile, s pospešenim utripom mislila "mogoče pa..." in potem - doooolg fris, ker ni bilo nič. Ampak dala se nisem - enim parim sem celo odpisala, nekajkrat bila celo na pijači, vendar sem potem ugotovila, da bi bila pač ista figa, četudi ne bi. Čeprav so bili vmes posrečeni gospodje/gospodiči. Iz današnje perspektive zelo zabavni. Recimo fant, ki je bil naravnost navdušen nad mojo šarmanto družbo, zdela sem se mu prav super, največja sreča po njegovem pa je bila, da nisem "b'la kaka učit'lca". Ups. Sem mu nežno pojasnila, da sem prav to in da ga torej ne bom utrujala z razpihovanjem svojega pedagoškega žara. Zelo obetavno je zvenel nekoliko starejši (še vedno pod 40) gospod, ki je v pismih deloval resno, razgledano, za nameček pa je znal na pamet preko 100 pesmi! Nisem utegnila preveriti, koliko od tega drži, ker mi je gospod poslal enih 10 let mlajšo sliko svoje persone in ko sva se srečala na pijači, sem bila (neprijetno) presenečena. Plus točka mu vsekakor gre za to, da je opazil moje neprijetno počutje in se po hitrem postopku poslovil.
Potem je bil tukaj kandidat, ki ga je zanimalo samo, če imam kakšno "res tesno" prijateljico, da bi on in ona in jaz...no, vemo, kaj. Pa bil je gospod tako poln samega sebe, da sem resno razmišljala o tem, da bi mu po zmenku poslala buciko, da bi malce spustil iz sebe vroč zrak, v oblaku katerega je iskal res posebno izbranko, za katero bo prvovrstno darilo iz samih nebes. Da ne omenjam kandidatov, ki so iskali "diskretne dame", ki bi jih za "druženje" ustrezno "nagradili". In še nekaj simpatičnih narav je bilo vmes...
Izhajajoče iz napisanega sem začela letni dopust planirati za eno osebo. Sebe. Trdno odločena, da v začetku julija spokam "kufre" in odpotujem nekam daaaaleč in za dolgo v južne kraje, sem mail in "ponudbe" prebirala le še bolj zaradi kratkočasja. In včasih zabave.
Potem je prišlo pismo, ki je prebudilo moje zanimanje. Čisto kratko, pravzaprav, brez odvečnih nebuloz in olepšav. Ampak ker je njegov pošiljatelj prebral droben tisk v mojem "oglasu" in nanj odgovoril, sem seveda našpičila ušesa. Odgovorila. Dobila odgovor. Bila spet pozitivno presenečena ("mogoče pa le ne bo treba pakat sam' enega kufra!"). Odgovorila. In spet. In spet. Potem je prišlo neizogibno vprašanje po telefonski številki. Običajno je to trenutek, ko se upi znajdejo pred krutim koncem pod giljotino ostre resničnosti. In ko sem tako ob odprtem mailu razmišljala, ali jo napišem ali ne, se je za mojim hrbtom pojavila prijateljica in sodelavka ter poškilila na zaslon, kaj delam (prednost dni z malo urami pouka je, da lahko človek po vseh opravljenih obveznostih za par minut skoči "na" internet - sploh če ga nima doma). Ko je videla, s kom si dopisujem, je bilo prvo vprašanje oz. bojni krik presenečenja - "KAJ!?? S KOM si dopisuješ????!" In takoj naslednje: "Je to njegovo pravo ime? Ker enega takega poznam!" No, super, sem mislila. In zdaj bom izvedela, da ima ženo in otroke in kredite in odsluženo ljubico.
...
(to be continued ali se nadaljuje)