Spomin
Nocoj se spominjam:
ne časa, ki mineva,
in ne poti,
na katerih
njegova zapuščina sameva.
in ne poti,
na katerih
njegova zapuščina sameva.
Spominjam se
mavrice neke mladosti,
spominjam se silne ljubezni,
ki ji s prvim dotikom spoznanja
uspelo srce je prebosti.
Spominjam se
jesenskega večera
izpred mnogih let.
Spominjam se fanta in dekleta,
mavrice neke mladosti,
spominjam se silne ljubezni,
ki ji s prvim dotikom spoznanja
uspelo srce je prebosti.
Spominjam se
jesenskega večera
izpred mnogih let.
Spominjam se fanta in dekleta,
ki v megleno noč sta
izgubila se objeta...
Predana bližini,
usnula v tišini,
v katero le šepet
je dvojine ujet...
Veliko časa minilo
je od tedaj.
On gospod,
ona kmalu gospa bo sedaj.
Po svojih poteh
vsak zase zdaj gresta
in za skrivne si misli
nič več ne povesta.
Neka druga dvojina
tke novo bližino,
nove podobe
in nove spomine.
A v srcu -
ostaja
sled ljubezni,
ki ne mine.
(A.B.)
ps.slika je z neta
3 komentarji:
Draga moja, ta pesem me je pa zadela... naravnost v srce, ki je že itak vso polomljeno...claire
Draga Alenka,
pesem, ki ostaja pesem hrepenenja v izpovedi, v skrivnostnosti, trpkosti in svojskosti ljubezni.
kar imamo, ni dovolj, ko izgubimo, se zavemo, da tudi nova pota niso zgolj steze sonca.
vecna iskanja in vecne uganke so popotnica vseh, ki zelijo polnost.
Objem, n
@Claire: deklica moja, dokler je v srcu še kanček upanja in ljubezni, se mu zmeraj posreči zaceliti krila. Zato ne obupaj, ampak zaupaj. :)
@Neikka: bil je tak dan, ko so bili spomini (in s tem hrepenenja) blizu. Nekoč sem se bala ugank življenja; zdaj verjamem, da sem vsaj na eno našla odgovor, za vsa iskanja pa vsaj dober kompas. :)
Objem nazaj in lep pozdrav,
Alenka
Objavite komentar