Potem
Potem
ko bodo vse
besede izrečene,
nebo ne bo jokalo
mojih solz namesto mene.
Potem
ko bo vse spet na videz
mirno in končano,
ne bom preklinjala usode,
saj mi je usojeno
slediti ji kot romar vdano.
Potem
ko me boš slekel
iz svojega objema,
ne bom nosila črnine,
ne bom grebla
po opustelih prostranstvih
tvoje oddaljene bližine...
Potem
ko boš osvobodil moje dlani,
bom le še drobna
vreznina na povrhnjici srca,
ki počasi bledi.
Potem
moja domovina
ne bo imela imena,
saj bo v drobni vdolbini
pod tvojo levo ramo
nova ljubezen naseljena.
Potem…
… bom spet brezdomka …
(A.B.)
4 komentarji:
kako lepo, Al1ka!!!
kako doživeto in pristno! vedno boljša si, vse bolj izpiljen in dodelan je tvoj stil in metafore so tvoje, neklišejske.
Ritem, spevnost, svojski izraz, ustvarjalne metafore, to so kvalitete, ki pesmi dajejo literarno vrednost poleg tiste čustvene izraznosti in moči.
Bravo!!!!
Lepo bodi, Al1ka!
To pa je lepo!
Neikko
Hvala obema za komentar&pohvalo. :) Mi ogromno pomeni, zlasti zato, ker me zmeraj bolj vleče v pesniške vode.
Lp in vse dobro obema,
Alenka
in potem... se nekega dne zaveš, da brezdomka ni več brez doma. boš videla :).
super pesem!
vse dobro,
a.
Objavite komentar