Čas

Čas spodjeda bregove, na katerih stojimo, a vendar ne spodnese tal pod našimi nogami.
Lahko zabriše poti med nami, odnese mostove med brežinami naših strug, a nevidnih vezi, ki nas spajajo, ne pretrga.
Čas nas ostri, brusi in jekli, a hkrati izpolnjuje, bogati in uči.
Zmeraj nas zapušča, a do konca naše večnosti ne zapusti.
Z obale našega življenja spira pesek minljivosti
in nanjo odlaga bisere spozananj in radosti,
svetle drobce neugasljive luči.

Naj bo to, ki prihaja, lepše od tistega, ki se poslavlja! Svetlobe, uresničenih sanj in ljubezni polno novo leto!