In vendar - živi!

Moj blog namreč. Datum zadnjega vpisa me je v minulih mesecih sicer večkrat nagovarjal z očitajočim tonom, če sem se mu popolnoma izneverila, a doslej ni bilo časa (izgovori, izgovori) in ne energije (čista resnica), da bi se spet posvetila eni svojih ljubezni. Pisanju v kakršni koli obliki, na kakršno koli temo že. Ne samo datum tega zadnjega zapisa - tudi prijateljičin komentar, da pogreša kak zapis, me je toliko prebudil, da znova oživljam tale svoj blog.