petek, januar 11, 2008

So far so good...

...ali doslej se držim svojih novoletnih zaobljub:

1. Med jutranjo vožnjo v službo nisem penila zaradi prometa, megle, in tetk ter stricev, ki so pomotomla zamenjali cesto za panoramsko točko. Sem hotela, zares od srca, a nisem. Namesto tega sem povečala jakost glasbe v atvu in trenirala nekaj pesmi, ki jih bova
s CK prepevali na sindikalnem izletu ob koncu leta. Ja, vem, da je danes 11. januar in je do poletja še daaaaleč, a saj smo po novem optimistični, right? :)

2. Nisem se ne jezila ne čudila in ne obremenjevala, ker sem bila zaradi izostanka učenke po nepotrebnem dobro uro prehitro v službi.

3. Prav tako se nisem jezila (prisežem, da ne in da sem se samo smejala!), ko sem zjutraj zagledala avto. Zakaj? Včeraj sem bila v avtopralnici. Se to danes slučajno še vidi? Niti ne. :)

3. Najpomembnejše: privoščila sem si dve uri čistega užitka. Dve uri sem poniknila med sončne žarke, šumljajoče zvoke topečega se snega, prezgodnje južne vetrove in prizanesljive objeme dreves. Po zares dolgem času sem se prepustila nogam, da me ponesejo, kamor želijo.
Nisem bila presenečena, ko sem se znašla - pod brezo...

Variacije


S sladostrastjo
kirurškega skalpela
spomin preigrava
variacije srca.

Vedno lažje
se spominjam,
kako nemogoče
težko
je pozabljati....

(A.B.)

klik




6 komentarjev:

Polonca pravi ...

Ko si želimo nekaj izbrisati iz spomina, ko želimo na neko slabo izkušnjo pozabiti, je najboljši zdravnik čas, ki pomaga, da misel o slabi izkušnji vsaj zbledi, če je že ne moremo odstraniti, čustva pa se počasi umirijo. In glej - spet posije sonce!
:0)

al1ka pravi ...

Zmeraj nam ni dano pozabljati samo slabih stvari. Mnogo težje je pozabiti dobre...
Sicer pa jih je že mnogo ugotovilo, da čas celi vse rane; nihče od njih ni povedal, kako dolg je lahko ta čas.
Lp&se slišiva. :)

Anonimni pravi ...

Pesem se me je dotaknila, Al1ka!

lepo bodi.
Objem, neikka.

al1ka pravi ...

Hvala, Neikka, in objem nazaj. :)

uf pravi ...

Jaz pa se vedno bentim nad jutranjim prometom ljubljanskim... ce pa so taki prepotentnezi! :(

Ja, cas... si vzame cas... na zalost, ampak na koncu je pac prav tako. Rane pa se sicer zacelijo, brazgotinice pa ostanejo...

al1ka pravi ...

@Lilit: glasbena terapija definitivno pomaga; sploh če ni v avtu nikogar, ki bi neprostovoljno prisostvoval svojevrstnim interpretacijam kakšnega naturščnika a-la moja malenkost. :)

Čas...hmnja..."zmeraj teče prepočasi ali prehitro; vedno pa me zgreši" - sem bila pametna v eni svojih pesmi..Še vedno drži...

Lp in živčke na hladno zaradi "plehovja". Res ni vredno.
Alenka