Ko mene več ne bo

Ko mene več ne bo,
bo vse tako kot zdaj:
in zemlja in nebo,
bo pekel in bo raj -
ko mene več ne bo.

Ko mene več ne bo,
bo glasba še igrala,
nekdo ti bo prepeval
in ti se mu boš smejala
- ko mene več ne bo -
izmišljenim besedam
nekakšnega poeta,
ki sredi morja čustev
spregleda tvoja leta
in sploh ne ve,
da midva sva vse to že imela,
da sva v drugačnih časih
vse to že doživela...

Le malo bolj počasi,
podolgem in počez,
le malo bolj na skrito
in malo bolj zares....

Ko mene več ne bo,
bo smeh otrok ostal.
In našel se bo kdo,
ki te bo še poznal,
ko mene več ne bo.
Morda te vpraša zame,
kje hodim zadnje čase,
če sem se res spremenil
in sem zaljubljen vase.
Pa mu povej, da midva
sva to že preživela,
da sva tako kot mnogi
morda preveč želela.

Le malo bolj počasi,
podolgem in počez,
le malo bolj na skrito
in malo bolj zares....

Ko mene več ne bo,
bo vse še vedno isto:
te hiše in dvorišča,
ti parki in igrišča -
ko mene več ne bo.

Ko mene več ne bo.


Eroika