Smrk!
Kam je šlo poletje?
Aja, pobrala ga je jesen.
Ki je načeloma zrela različica poletja. Indijansko poletje: eksplozije barv, žarenja plodov, obetov toplih sprehodov med šelestenjem listja in težkokategorne romantike med zrelimi travami...
Ampak!
Tako se pa ne grem! Mrzlo, mrko, deževno vreme, zaradi katerega še na moje Pohorje ne morem. In sem zato (priznam) čisto majčkeno sitna. No, ja; ne tako čisto majčkeno, ampak toliko, da se raje vsem izogibam. Čakam, da se me oblaki tam zgoraj usmilijo in lahko spet šibnem v gozd. Komaj čakam, da mine hladna fronta, ker me dež in hlad naravnost morita. Sem omenila, da pogrešam Pohorje? Res ga....
5 komentarjev:
Draga Alenka,
mi imamo tako vreme skoraj vse leto, mrzlo, deževno, mrko...
Vetrovi iz Atlantika nam vsakodnevno nosijo oblake in dež.
Zima, zima, siva, nič bela.
Objem, neikka.
Uf, tole ne bi bilo zame...Sem človek sonca in toplote, mraz in veter bi me pahnila (vsaj) v depresijo, če ne še kam dlje. Še toliko bolj cenim tvoje (vajine) pesmi, v katerih vladajo ogenj in svetloba in toplina.
Lep pozdrav iz deževne SLO. :)
Alenka
Stran z otožnostjo. Za dežjem vedno pride sonce.Res, živimo v vremensko kar ugodni deželi. Tistim na severu (neikki in ambali)vreme ni tako naklonjeno predvesem jeseni. Za Slovence tam je kar depresivno, pa vendar vstrajajo!LP
Meni so pesmi preživetje, Alenka.
Zato pa pobegem iz Be vedno, ko lahko.
Neikko pa itak živi v Sloveniji.
Sem pa imela v obilju sonca v Rimu, leta, ko sem tam delala in potem v Madridu.
:))
No ja, če se kdaj srečava, boš že izvedela.
Lepo bodi.
Bom prebrala tvoje pesmi za nazaj.
Lp, neikka
@anonimni: res je - danes sem z veseljem ugotovila, da se je celo opogumil pokukati skozi oblake. In še malce toplejše je. :)
@Neikka: pesmi so preživetje kar nam vsem, se mi zdi. Vsaj tistim, ki jim tovrstno izražanje in doživljanje kaj pomeni. In zanimivo - tudi meni je bil Tagore dolgo časa zakon (gimnazijska leta), zdaj pa bolj paberkujem pri vsakem nekaj.
Lp, Alenka
Objavite komentar