Koga privlačim zadnje čase?

Živali. Čudne živali. Oz. živali s čudnimi navadami. V večini primerov je privlačnost zgolj platonične narave, razen za našega Hermana (mačkona) nisem prepričana, če me ni zamenjal za eno svojih vnetih haremskih privrženk. :)

Kakor koli - letos se je začelo na Pohorju s ptičem, ki je vneto obletaval in "obdeloval" svojo podobo v avtomobilskem ogledalu. Ubogi revež si je skoraj polomil kljun, a je očitno imel izrazite narcisoidne poteze, saj je "naskočil" vsa ogledala, ki so mu bila v dosegu kljuna in oči. Kako se je njegov kljun počutil po tem, ni znano.

Nadaljevalo se je z drugim ptičem. Na kopališču. Iz meni neznanega razloga je za mano "pikiral" v pokrit del kopališča in potem revček ni znal najti izhoda, ampak se je zaletaval v okno (kaj se je zgodilo z njim, ne vem, ampak menda so ga "bademajstri" uspeli prepričati, da bazen ni zanj). Sledi še en ptič, ki je iz kdo ve kakšnega razloga vsako jutro na vsak način želel k meni v sobo. Skozi odprto okno. Seveda je pred tem izdatno skakal po strehi, da me je že s tem prebudil. Potem so tukaj rakovice, ki so se ob mojem sedenju ob morju zlepa pojavile in se začele izdatno "sliniti" (mogoče je to čisto običajno, a meni je bilo samo smešno). Med nenavadne živali, ki jih - zakaj že? - opazim, sodijo ptiči, ki hodijo peš, namesto da bi letali po zraku (verjetno jim je prevroče). Enega takšnega sem pred leti celo povozila. Črnega kosa. Še vedno ga nisem pozabila.

K zgoraj naštetim sodijo še druge nenavadne živali, s katerimi se tako ali drugače srečujem - ne samo letos; če pomislim za nazaj, so se name vedno "lepile" neke čudne životinje. Mogoče jih le bolj opazim kot kdo drug, a dejstvo je, da imam do njih poseben odnos. Do vseh živali namreč. Verjetno sem se tega naučila med številnimi sprehodi v gozd, ko sem bila mahjna in sem z očetom hodila po gobe, borovnice ali pa kar tako na sprehod. Takrat me je gozd navdjal skoraj s strahom, vsekakor pa z občudovanjem in spoštovanjem. Vsa tista tiha, dobra, modra, molčeča in tolažeča drevesa, ki zrejo skozi in onkraj vseh naših stisk, neomajna v vršanju vetra in bučanju neviht....

No, da ne dolgovezim. Odločila sem se, da bom imela novega ljubljenčka. Manjka mi samo še rdeče jabolko in bom prava....Eva. :))

Just for the rocord: kača je okoli mojega vratu. In očitno je bila dobro razpoložena, sicer bi danes malenkost težje pisala ta zapis. :)